Kongres
Vinarska ulica 14, 2000 Maribor, telefon: (02) 228 49 00, fax: (02) 251 94 82
www.kongres.slovino.si, kongres@slovino.si
Do začetka kongresa: 0 dni, 0 ur in 0 minut
Četrtek, 21.03.2019 / ad   
Sklepi 3. slovenskega vinogradniško vinarskega kongresa
3. SLOVENSKI VINOGRADNIŠKO VINARSKI KONGRES JE KONČAN
Zaključni dokument je jasno sporočilo stroki in kmetijski politiki!
Izhodišča sklepov 3. SVVK:
Vinogradništvo je v Sloveniji pomembna kmetijska in gospodarska panoga, z dolgoletno tradicijo, ki zlasti na strmih območjih skrbi za ohranjanje poseljenosti in urejenost kulturne krajine ter ima neposredni vpliv na prostorsko urejenost podeželja in na razvoj turizma.
1. V oblikovanje in izvajanje ukrepov povezanih z reformo trga z vinom ter spremembe skupne kmetijske politike s področja vinogradništva in vinarstva morajo biti vključeni vsi glavni akterji tega področja. Vsi ukrepi v zvezi z reformo naj bodo vinogradniku prijazni.
2. Pripraviti strokovne podlage za prilagajanje slovenskega vinogradništva in vinarstva na podnebne spremembe.
3. Pripraviti poslovno okolje, ki bi povečalo prepotreben obseg obnove vinogradov, tudi na ekonomsko manj uspešnih vinorodnih območjih.
Predlagamo nekatere ukrepe:
• sodelovati pri oblikovanju programov povezanih z razvojem podeželja, ki omogočajo neposredno in posredno črpanje denarja za vinogradništvo in vinarstvo iz teh programov.
• na osnovi tipičnosti posameznih vinorodnih okolišev izdelati trženjske strategije, ki naj odigrajo glavno vlogo v prodaji vin iz tega okoliša in temu prilagoditi ostale aktivnosti (ustanavljanje konzorcijev).
• stimulirati dolgoročno samooskrbo z genetsko in zdravstveno preverjenim sadilnim materialom in s tem vzdrževati obstoječi nivo domače trsničarske pridelave.
• za ohranitev vinogradništva na ekstremno zahtevnih legah (strmina nad 30 %, konfiguracija terena, Kras) ter obnovo le-teh, bi se morala poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključevati tudi ostala ministrstva, ki skrbijo za skladen regionalni razvoj, za demografska in socialna področja in ohranjanje krajine.
• pri rekonstrukciji obstoječih teras v mikro-terase, je potrebno upoštevati težavnost oz. strošek naprave, ne glede ali so bile že prej terase ali ne.
• Na vseh vinogradniških površinah, tudi na manjših, upoštevati predpisano količino pridelka/ha in doseči sledljivost prodaje pridelka povezane z vpisom v register.
• Za zagotovitev obstoječih vinogradniških površin in izboljšanje strukture vinogradov je potrebno v naslednjih petih letih obnoviti od 2500 - 3000 ha vinogradov.
• Narediti nadgradnjo rajonizacije vinogradniških leg vključno z elaboratom o rajonizaciji in z vrednotenjem vinorodnih leg.
• S pomočjo nadzora in pristojnosti inšpekcijskih služb je potrebno doseči vpis vseh vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV).
4. Zahteva se, da se pri pridobivanju subvencij vinogradništvo sprejema enakopravno z ostalimi kmetijskimi panogami (upravičenost površin za dodelitev plačilnih pravic) in enakovrednosti izplačil IPV in EKO, SKOP in KOP ukrepov, znotraj vseh kmetijskih panog in se omogoči prehod iz SKOP v KOP.
5. Vzpostavitev povezav raziskovalne, svetovalne in izobraževalne dejavnosti na področju vinogradništva in vinarstva ter zainteresiranih pridelovalcev. Namen povezav je hitro reševanje aktualnih strokovnih vprašanj in optimiranje tehnoloških procesov v vinogradu in kleti. Povečati obseg vlaganj v raziskovalno dejavnost.
6. Poskrbeti za dvig zaupanja potrošnika posameznim segmentom pridelave:
- vzpostavitev dobrih strokovnih podlag za promocijo vin iz nekonvencionalne (integrirane in ekološke) pridelave grozdja. Te naj temeljijo predvsem na nadgradnji tehnoloških ukrepov in kontrole določitev parametrov kakovosti, ki jim naj vina zadostijo.
- vzpostavitev čim boljšega sistema za varovanje geografskega porekla vin s posebnim oznakami.
- imeti pravico obveščanja široke javnosti o pozitivnih zdravstvenih učinkih zmernega uživanja kakovostnega vina.
Objavljeno:20.11.2007
KONGRES JE KONČAL Z DELOM
Sklepi bodo objavljeno kmalu.
Objavljeno:16.11.2007
Drugi dan kongresa usmerjen v konstruktivno debato o prihodnosti slovenskega vina
Drugi dan 3. slovenskega vinogradniško vinarskega kongresa potekajo referati, posterji in diskusije predvsem o trženju in priložnostih v ekoliškem vinarjenju.
Nakazujejo se že izhodišča sklepov kongresa, ki bodo jasno trasirali smer slovenskemu vinu in panogam povezanim z njim. Zaključki bodo tudi dobra osnova politiki za razumevanje in podporo panogi.
Objavljeno:16.11.2007
Prvi dan
MARIBOR, 15. november 2007 – V kongresnem centru hotela Habakuk se je danes začel dvodnevni 3. slovenski vinogradniško-vinarski kongres (3. SVVK) z mednarodno udeležbo. Kongres je strokovne narave in je namenjen predvsem vinarjem in vinogradnikom vseh treh vinorodnih dežel ter stroki. Na kongresu je prisotnih več kot 360 udeležencev, med njimi tudi nekateri ugledni gostje iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvatske in Srbije. Kongresa se bo udeležilo tudi 44 študentov iz treh slovenskih univerz. Kot poklon zgodovini in spoštovanju lokalne tradicije so bili udeleženci kongresa pred samim začetkom deležni okušanja arhivskega vina iz vinagove kleti. Zbrane je nagovorila tudi Vinska kraljica Slovenije Maja Benčina.

Po uvodnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora kongresa dr. Staneta Klemenčiča, so zbrane pozdravili še častni gostje, predsednik državnega sveta Franc Sušnik, državna sekretarka kmetijskega ministrstva Branka Tome, predsednik KGZS Peter Vrisk in župan Maribora Franc Kangler. Vinogradniško-vinarski kongres je zagotovo najširši in največji strokovni forum na področjih povezanih s slovenskim vinom in razvojem te dejavnosti. Ker je organiziran vsakih pet let, je predvsem priložnost za jasno opredelitev in vizijo za prihodnost. Danes je izšel zbornik kongresa na 288 straneh.
Na kongresu so že prvi dan številni priznani strokovnjaki predstavili referate povezane z zadnjimi dognanji stroke na vseh področjih. Med njimi si posebno pozornost zasluži uvodni referat, ki so ga skupaj pripravile slovenske strokovne institucije o pregledu aktualnega stanja v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu.
Med tujimi referenti velja posebej omeniti Ildiko Mikulas iz Generalne direkcije za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, ki je poudarila, »da bi reforma naj upoštevala zgodovinska dejstva in da bi bilo več sredstev v prihodnje namenjeno bolj konstruktivnim ukrepom namesto destilaciji«. Gospa Mikulas razume zaskrbljenost Slovenije in ostalih novih članic unije, ki v prvih letih niso bile dovolj pripravljene in usposobljene za črpanje sredstev, ki so jim bile na voljo.
Mojca Jakša iz kmetijskega ministrstva je predstavila stališča Slovenije do reforme vinskega trga. Predavatelji z diskusijo, pa niso mogli mimo aktualnih tem o označevanju sladkorne stopnje in možnostih dosladkanja vina.
Branka Tome, državna sekretarka na MKGP želi, da bi videli reformo kot priložnost predvsem tisti vinogradniki, ki bodo znali izkoristiti nove tržne in zakonske razmere. Veseli jo velika udeležba na kongresu, še posebej mladih in študentov, ki bodo v prihodnje nosilci panoge v novih pogojih. Dr. Stanko Vršič je zaskrbljen nad slabo povezanostjo in organizacijo predvsem pri malih vinogradnikih. Težavo vidi v razhajanjih med stroko in birokracijo, ki jo vodijo ljudje iz pisarn, in občasno ne razumejo razmer v praksi oz. na terenu.
V večernem času, se bodo udeleženci poklonili Stari trti iz Lenta s sprejemom mariborskega župana Franca Kanglerja. Večer bodo nadaljevali na slavnostni večerji pod Pohorjem, kjer pričakujejo tudi kmetijskega ministra Iztoka Jarca.
Drugi dan kongresa bodo zaznamovale trženjske vsebine, vsebine povezane z ekološkim vinogradništvom in zaključek s sklepi kongresa. V petek ob 13. uri bo organizirana tiskovna konferenca s priznanim strokovnjakom dr. Uwe Hofmannom iz Nemčije.
Objavljeno:16.11.2007
Aktualno |  O kongresu |  Strokovni prispevki |  Za udeležence |  Za razstavljalce |  Lokacija |  Kongres omogočajo

Copyright 2007 SloVino. Vse pravice pridržane